biserčki mojega življenja…

Pravi prijatelj te ne pokliče samo kadar kaj potrebuje, ampak kadarkoli si zaželi slišati tvoj glas. Pravi prijatelj te ne opravlja, ampak ti pove vse po resnici, ti ne laže in ne govori tvojih skrivnosti okoli.
S pravim prijateljem ti nikoli ni dolgčas.
Pravi prijatelj si vzame čas zate in te rad vidi.
Pravi prijatelj te posluša in ti pomaga in tolaži kadar ti je težko.
Pravemu prijatelju ni vseeno zate.

V osnovni šoli nisem imela nobenega/no pravega/vo prijatelja/ico. V srednji šoli sem imela dve zelo dobri prijateljici, ki smo vedno tiščale skupaj, toda naša pota so se razšla in s tem tudi naša trdna prijateljstva. Medtem sem imela še eno dobro prijateljico, ki sem jo spoznala na pevskih vajah v mojem kraju- toda tudi najino prijateljstvo se je končalo, ko je dobila fanta. In prišel je faks, in s tem nova prijateljstva. Lahko rečem, da sem se na faksu najbolj zabavala in sem mislila, da imam res malo večji krog dobrih prijateljic, vendar kmalu opazila da temu ni tako. Vsak pokliče samo takrat kadar kaj potrebuje. Sploh pa tudi sošolk s faksa ne bom več videvala, saj se je naša pot končala. In tako mi je ostala samo ena, res dobra prijateljica, ki me pokliče kar tako, da me le vpraša kako sem. Dovolj je, samo da je prava, za kar pa lahko rečem da je.

Poleg vsega tega pa imam res enega najboljšega prijatelja, ki upam da mi ostane za zmeraj in ki mu lahko vse zaupam- ker imam njega mi res nič ne manjka.

Aja še to, pozabila sem, da mam še dva dobra prijatelja, ki mi vedno sledita- to sta moja dva psička